Skoči na glavno vsebino

Učenci so se v okviru pouka pogovarjali o svetovnem dnevu hrane, ki ga praznujemo vsako leto na dan ustanovitve Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO). Organizacija FAO je bila ustanovljena 16. oktobra 1945. Svetovne dneve hrane so države članice FAO oblikovale novembra 1979. Letni svetovni dan hrane se vsako leto praznuje v več kot 150 državah sveta. Dogodki dneva se običajno osredotočajo na zmanjšanje ali odpravljanje lakote z zemlje.

Letošnja tema: »NIKOGAR NE PUŠČAMO OB STRANI: boljša proizvodnja, boljša prehrana, boljše okolje in boljše življenje«. 

Učenke Ana, Maša in Katjuša iz 5. b razreda so intervjuvale kuharice. Izvedele so sledeče:

  1. Kaj ste danes pripravile za kosilo? Danes smo pripravile: krompirjevo juho s telečjim mesom, kremno rezino in sok.
  1. Koliko odpadkov je nastalo danes pri malici? Danes pri malici skoraj ni bilo odpadkov, saj je za malico skuta, žemlja in banana. Bili so le bananini olupki.
  1. Kaj učenci najraje jejo? Otroci najraje jejo palačinke, sladoled, ocvrtke, testenine in hamburger.
  1. Kaj naredite z odpadki? Odpadke odpelje podjetje in iz njih izdelujejo gnojila in krmila za živali.
  1. Kaj je vaša najljubša hrana? Kuharicam so všeč različne jedi, in sicer: makaroni z bolonjsko omako, golaž in kruhovi cmoki, rižota, …
  1. Koliko časa porabite za kuhanje kosila? Za kuhanje kosila porabimo približno 4 ure, vendar je to odvisno od vrste kosila.
  1. Koliko odpadkov se nabere na dan? Dnevna količina odpadkov je odvisna od vrste malice in kosila. Dnevno je približno 50 litrov odpadkov (odpadki pri lupljenju krompirja in čebule, solata, sadje, …).
  1. Pri katerem obroku je dnevno največ odpadkov? Največ odpadkov je pri kosilu.
  1. Za koliko učencev dnevno pripravljate kosilo? Dnevno pripravimo od 450 do 500 kosil, le-to je odvisno od dni dejavnosti.

Učenci 4. b razreda so izvedli anketo o njihovi najljubši hrani in pijači. Pravtako so naredili plakate za svetovni dan hrane, ki so jih razobesili po šoli. 

 

KAKO POMEMBEN JE SVETOVNI DAN HRANE?

  • Veliko ljudi na svetu se sooča s hudo lakoto.
  • Mnogi od njih umirajo od lakote.
  • Svetovni dan hrane želi osveščati in privabiti pobude za pomoč ljudem z vsega sveta pri reševanju vprašanj, povezanih z lakoto.
  • Veliko ljudi v državah v razvoju je odvisno od kmetijstva kot vira njihovega preživetja. Toda zaradi pomanjkanja sredstev, neučinkovitih kmetijskih veščin in podnebnih sprememb je proizvodnja pogosto nižja od povpraševanja.
  • Dan je namenjen tudi spodbujanju vlad, da ohranijo prehransko varnost v državi.
  • Po podatkih FAO (Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo) svet pridela dovolj hrane za vsakogar, a je neenakomerno porazdeljena.
  • V nasprotju s ciljem odprave lakote, ki so si ga države zastavile leta 2015 do leta 2030, podatki kažejo, da se le-ta od sprejema še povečuje.
  • Med poglavitnimi razlogi navajajo revščino in naraščajoče ekonomske neenakosti (znotraj posameznih držav in med državami). K temu so prispevali tudi konflikti, podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti in pandemija covida-19.
  • Odstotek lačnih se je povečal iz 8 odstotkov (leto 2015), na 9,8 odstotka v letu 2020.
  • Lani je bilo okoli 820 milijonov ljudi na svetu lačnih in podhranjenih, največ v Afriki (20,2 odstotka), sledijo Azija (9,1 odstotka), Latinska Amerika in Karibi (8,6 odstotka), Oceanija (5,8 odstotka), Severna Amerika in Evropa (2,5 odstotka).
  • Glede razvoja in stanja otrok do petega leta starosti pa je bilo leta 2020 globalno 149 milijonov (22 odstotkov) otrok, ki so zaostajali v razvoju, 45 milijonov (6,7 odstotka) pa jih je hiralo.
  • Na drugi strani pa je bilo 39 milijonov otrok predebelih.
  • Kakovostno in raznoliko prehranjevanje torej ostaja pomemben izziv, saj si v letu 2020 3,1 milijarda ljudi ni mogla privoščiti zdravega prehranjevanja (112 milijonov več v primerjavi z letom 2019).

 

Mateja Hafner

Dostopnost