V projekt je bilo letos vključenih 6 učiteljic (Mateja Hafner, Janja B. Špendal, Neža Sodnik, Mateja Kalajžič, Petra Podlogar, Marjana Mohar) in 124 učencev, in sicer učenci 4. b, 1. m, 1. a, 1. b razreda ter nekateri učenci, ki imajo dodatne ure s specialnima pedagoginjama.

Celo šolsko leto je bil velik poudarek:

– na ozaveščanju in implementiranju življenjskih vrednot (poštenost, prijaznost, sodelovanje …),

– na opolnomočenju posameznika pri zavedanju lastnega čustvovanja, poznavanju sebe in dvigovanje samopodobe,

– na izboljšanju zmožnosti prepoznavanja čustev pri vrstnikih ter spodbujali empatično vedenje,

– na boljši medsebojni komunikaciji in povezanosti (da se pozdravljamo med seboj, smo spoštljivi do drugih, upoštevamo eden drugega in ko se pogovarjamo, upoštevamo pravila kulturnega pogovora …),

– na boljšem počutju na šoli.

Ugotovili smo, da je na vseh področjih, na katerih smo gradili celo šolsko leto, pokazali pozitivni učinki in premiki na bolje. Pri nekaterih učencih je bil napredek večji, pri nekaterih pa manjši, bistveno je, da je bil viden napredek pri vseh. Učenci so bili bolj pozorni na uporabo življenjskih vrednot – med seboj so se trudili in opozarjali na to, da so strpni, prijazni, pravilno odreagirajo v situacijah… Bili so bolj sproščeni in imeli so boljše odnose s sošolci, vrstniki in ostalimi. Napredek se je izražal tudi z večjo motiviranostjo za delo in medsebojno pomočjo, manj je bilo nerešenih problemov, vedno bolj so bili dovzetni za iskanje pozitivnih lastnosti pri sošolcih, bolj so bili povezani.

Projektne aktivnosti:

– brali so knjige o življenjskih vrednotah, se o njih pogovarjali; učenci so predstavili lastne izkušnje s strpnostjo, odgovornostjo, prijaznostjo, poštenostjo,

– učenci v 1. razredu so spoznavali otroke s posebnimi potrebami, se o njih pogovarjali in se z nekaterimi na šoli tudi pogovarjali,

– izvajanje različnih socialnih iger, z namenom spoznavanja, navajanja na medsebojno sodelovanje in povezanost, vživljanje v vlogo drugega …

– različne dejavnosti na temo življenjskih vrednot (odgovorno ravnanje, preživljanje prostega časa …) in  socialnih veščin (predvsem na odnose v razredu, medsebojni povezanosti, reševanje problemov- konfliktov), skrbi za sočloveka (napisali so, kaj bodo doma naredili za nekoga v enem tednu; nato so to beležili in po enem tednu ugotovil, da so veliko koristnega naredili in da ni bilo tako težko kot so sprva mislili; nato so isto ponovili še za sošolce, tudi to jim je bilo všeč, ker so sodelovali, jih je še bolj povezalo in so bili bolj pozorni),

– izvedli so tudi sociogram, ki je pokazal, kdo je s kom povezan in kdo je izločen; potem so se o tem pogovorili in izvedli vajo »skriti prijatelj za teden dni«,

– za izboljšanje samopodobe in boljše poznavanje sebe: predstavitev samega sebe (kaj imaš najrajši, velikost, starost, s čim se ukvarjaš, kaj želiš postati, prijatelji…), nato je vsak sam ugotavljal v čem je uspešen, kje bi se lahko bolj potrudil, kaj bi spremenil, kaj želi doseči in konec šolskega leta so ugotovili, da so dosegli kar nekaj zastavljenih ciljev (kratkoročnih),

– za krepitev medsebojnega sodelovanja in dela v paru: risanje v paru z eno barvico (brez besed, po dogovoru, po navodilih) – ta vaja jim je bila zelo zabavna in poučna, saj so ugotovili, da se je treba prilagajati, dogovarjati in sodelovati. Največ smeha je bilo, ko so risali brez besed, dogovora in navodil, saj niso vedeli, kaj kdo želi narisati oz. je risal.

– Učenci so se urili v hitrem reagiranju, lastni presoji in improviziranju – te vaje smo izvajali zunaj, v skupini ali v paru; učenci so ugotovili, da so uspešni, če se poslušajo in sodelujejo. Najbolj zanimiva jim je bila čisto preprosta igra »klicanje«. Bili so v krogu. Sošolca si poklical tako, da si plosknil in nato hitro povedal njegovo ime. Sošolec je moral hitro odreagirati, in sicer s ploskom in z drugim sošolčevim imenom. Kdor se je zmotil, je stopil ven iz kroga (v prvi vaji). Pri tem so ugotovili, da so tisti, ki so stopili iz kroga, zapostavljeni in niso imeli možnosti, da se urijo v hitrem odzivanju, zato smo igro spremenili. Učenci so se razdelili v dve skupini. Ko se zmotiš, greš v drugo skupino. Ker je bila igra zabavna, so se smejali, zato se niso dobro slišali in so morali večkrat zamenjati skupino. Ugotovili so, da so lahko uspešnejši, če so bolj mirni.

– Iskanje pozitivnih lastnosti sošolcev: četrtošolci so naredili ogledalo, na katerega so vsakemu sošolcu napisali njegovo lastnost, ki jo cenijo; prvošolci so odšli v knjižnico, kjer jim je knjižničarka prebrala knjigo o pomenu iskanja pozitivnih lastnostih pri posameznikih. Nato so sami naredili sončno drevo, na katerega so napisali dobro oz. pozitivno lastnost sošolca. Učenci so pri tem zelo uživali in bili veseli, ker sošolci opazijo njihove dobre lastnosti. Med letom so večkrat napisali ali povedali sošolcem, kaj jim je všeč pri njih, so pohvalili njihov napredek, včasih so pa povedali tudi, kaj jih pri njih moti. Slednje jim je bilo najtežje sprejeti, saj se svojih napak bojimo.

– Učenci so se urili tudi v ročnih spretnostih – četrtošolci so šivali (med drugim tudi motive za na novoletne voščilnice), izdelovali okraske s papirja, rezali in prepletali papirne trakove, izdelali so si tudi leseno škatlo in voziček s pogonom na gumo ali na balon. Prvošolci so bili prav tako spretni z rokami, saj so strigli, gubali, pregibali, prepletali papir in z volne izdelali sonce.

Vse projektne aktivnosti so se izvajale v okviru rednega pouka in v času podaljšanega bivanja.

Septembra smo učence seznanili s projektom – z namenom le-tega, s partnerskimi šolami in s trajanjem projekta. Najprej so se učenci seznanili s partnerskimi državami in to tako, da so poiskali različne informacije o državah (zastavo, velikost države, uradni jezik, glavno mesto, tipične jedi, znane športnike oz. ljudi, zanimivosti…). Pri tem so  nekateri učenci izvedeli marsikaj novega. Pomembno je bilo to, da so učenci medsebojno sodelovali, se učili eden od drugega in si izmenjevali izkušnje, saj so nekateri že obiskali te države.

Novembra (16. 11. – 19. 11. 2017) smo imeli vodje projektov sestanek v Grčiji, in sicer v šoli “Varnaleio” 2nd Primary School of Nea Aghialos. Pogovorili smo se o projektu in projektnih aktivnostih ter o prvem sestanku in izoraževanju za učitelje.

Sestavili smo anketo za učence stare 10 in 11 let, z namenom, da ugotovimo, kako se počutijo v šoli, kaj vpliva na dobro počutje v šoli, kakšni so njihovi medsebojni odnosi, kako različni dejavniki vplivajo na šolsko delo.

Na naši šoli je anketo reševalo 22 učencev 4. b razreda. Ugotovili smo, da se v šoli dobro počutijo, ker imajo v učilnici prijetno temperaturo in svetlobo, se počutijo varne (v učilnici, na igrišču…), urnik ni prezahteven, so jasna pravila in posledice kršenja le-teh, se imajo možnost o težavah pogovoriti z različnimi zaposlenimi na šoli in imajo prijatelje na šoli. V razredu jih večina lahko sodeluje z ostalimi, z učitelji so zadovoljni, ker jim pomagajo in jih spoštujejo. Večina učencev se počuti sprejete, le 3 učenci so odgovorili, da jim je bilo enkrat v tem šolskem letu nerodno. Manj kot polovica učencev je bila enkrat izločena iz skupine, 4 učenci so bili tudi sami udeleženci skupine, ki je izločila druge. S starši so dobro povezani, ker jim pomagajo, starši poznajo njihove prijatelje, si zaupajo težave in se pogovarjajo o delu v šoli. Večina učencev nima težav z ocenjevanji, s pisanjem, z branjem v šoli in jim gre v šoli dobro; le 2 učenca težje opravljata šolsko delo in 7 učencev je zadovoljnih z lastnim delom za šolo. V šoli je večina učencev večkrat pohvaljena in nimajo zdravstvenih težav (glavobol, slabost…) zaradi šolskega dela.

O rezultatih ankete smo se med drugim pogovarjali tudi na prvem srečanju in izobraževanju učiteljev, ki je bilo v Instituto Comprensivo Camigliano v Italiji, in sicer od 26. 02. do 02. 03. 2018. Ugotovili smo, da je stanje in zadovoljstvo učencev na partnerskih šolah podobno. Pripravili so izobraževanje z delavnicami na temo življenjskih veščin in vrednot, izmenjali smo si ideje za delo, naredili plan dela za naprej in se dogovorili za naslednje srečanje, ki bo v Sloveniji.

Drugo srečanje in izobraževanje učiteljev je bilo na naši šoli, in sicer od 04. 06. do 08. 06. 2018. Organizirali smo jim predavanje z delavnicami na temo evropskih vrednot, s poudarkom na  promociji le-teh in njihovim vplivom na vsakdanje življenje in dobro počutje. Vid Sodnik je izvedel delavnico Improvizacija – življenjske veščine. Predavanja in delavnice so bile praktično naravnane in uporabne pri delo v razredu. Pogovorili smo se poteku projekta in aktivnostih, si izmenjali izkušnje in ideje, se dogovorili za naslednje srečanje, ki bo na Poljskem (od 15. 10. do 19. 10. 2018). V četrtek, 07. 06. 2018, je bila popoldanska pedagoška konferenca na kateri so učitelji partnerskih šol predstavili njihov šolski sistem. Prav tako smo jim mi predstavili slovenski šolski sistem in delo na naši šoli.

Mateja Hafner, vodja projekta na šoli.